Centralne banke ne bodo podaljšale sporazuma

Najbolj preprost razlog za njihovo odločitev pa je, da sporazum ni več potreben, ker so centralne banke že leta 2010 postale neto kupec zlata in so ga v lanskem letu kupile celo največ v zadnjih 50. letih! Tudi nakupi v letošnjem prvem četrtletju kažejo na to, da z nakupi nadaljujejo v nespremenjenem tempu.

Pri tem prednjačita kitajska in ruska centralna banka. Slednja je v lanskem letu prodala večino ameriških državnih obveznic in namesto njih kupovala zlato. To, da v preteklem desetletju skoraj ni bilo prodaj zlata s strani centralnih bank ni garancija, da do prodaj zlata ne bo prišlo v prihodnje. Najverjetneje bosta v prodajo določene količine zlata primorani Italija in Francija, ki se spopadata z visokima proračunskima primanjkljajema. Skoraj zagotovo je, da bo morebitna prodaja najverjetneje potekala mimo uradnega trga zlata, v posest ruske ali kitajske centralne banke in tako ne bo imela vplivala na borzno ceno.

Nazaj