Bo Francija prva žrtev evropske dolžniške krize?
V začetku oktobra se je na obvezniških trgih zgodilo nekaj izjemnega: razmik med francoskimi in nemškimi 10-letnimi državnimi obveznicami se je razširil na 150 bazičnih točk, največ od evropske dolžniške krize leta 2011. Francija, drugo največje gospodarstvo evro območja in ena od dveh temeljev evra, je nenadoma postala bolj tvegana naložba kot Italija ali Grčija. Državni dolg Francije trenutno znaša 3,6 bilijona evrov oziroma 119 % BDP in še narašča. Prihodnje leto bo morala Francija izposoditi rekordnih 340 milijard evrov, obresti na dolg pa so že postale največji posamezen proračunski izdatek – višji celo od izdatkov za izobraževanje. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da investitorji raje posojajo francoskim podjetjem kot sami francoski državi. Zakaj Francija ne more izstopiti iz tega spiralnega dolga? Ker ne more tiskati denarja (ECB odloča namesto nje), ker zaradi šibke manjšinske vlade ne more zmanjšati izdatkov, zaradi stavk in bližnjih predsedniških volitev. Ob vsem tem ne more zvišati davkov, saj ima že zdaj eno najvišjih davčnih obremenitev na svetu. Analitiki opozarjajo, da evropski reševalni mehanizmi niso pripravljeni na krizo tako velike države kot je Francija, zato bi njen morebitni propad lahko sprožil domino efekt po celotni Evropi. Francija izgleda kot prva velika žrtev nove evropske dolžniške krize, toda po vsem sodeč ne tudi zadnja.
Nazaj