Bodo nizke zaloge nafte zlomile gospodarstvo?
Svet se sooča s tisto vrsto ekonomske krize, ki se ne začne z nenadnim pokom, temveč s tihim praznjenjem naših denarnic. Kombinacija trajno visokih cen hrane in kritično nizkih svetovnih zalog nafte sproža resne strahove pred nepredvidljivo gospodarsko prihodnostjo. Nafta je hrbtenica sodobnega sveta. Trenutne izjemno nizke zaloge "črnega zlata" pomenijo neizogiben pritisk na cene goriv. Trenutno nizko cene nafte gre pripisati porabi rezerv in se bo jeseni zagotovo močno spremenila, saj bi s takim tempom porabe do takrat lahko izčrpali že vse zaloge nafte. Združene države Amerike imajo namreč trenutno najnižjo zalogo nafte, vse od oktobra leta 1984. Ker vsak traktor, tovornjak in tovarna potrebuje energijo, se dražja nafta takoj prelije v končne cene na trgovskih policah. Nekateri analitiki naftnega trga verjamejo, da je resnična cena, pri kateri se povpraševanje uskladi s ponudbo, precej nad 200 ameriških dolarjev za sodček (158,98 litra). Hrana se tako ne draži le zaradi podnebnih sprememb, temveč zaradi logističnega krča. Ne gre več le za suhoparno statistiko, ampak za globok psihološki premik. Kupna moč vztrajno kopni, plače pa ne dohajajo realnih stroškov preživetja. Ko so ljudje prisiljeni varčevati pri osnovnih dobrinah, se zaupanje v sistem sesuje. Zgodovina nas uči, da se velike gospodarske depresije vedno začnejo prav tako – z neopaznim, a vztrajnim krčenjem potrošnje, ki na koncu potegne navzdol celotno gospodarstvo.
Nazaj