Centralna banka na razpotju
Obresti na ameriški državni dolg so lani dosegle rekordnih 1,2 bilijona dolarjev. To je 7,3 odstotka več kot leta 2024. V prvi polovici tekočega fiskalnega leta je zvezna vlada tako za obresti na dolg porabila več kot za nacionalno obrambo (558 milijard dolarjev) ali zdravstveno zavarovanje (590 milijard dolarjev). Edina kategorija z višjo porabo je socialna varnost (957 milijard dolarjev). Poleg tega so ameriški potrošniki pokopani pod rekordno visoko stopnjo dolga, korporacije pa so zadolžene do skrajnosti. Če bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) sledila načrtu in zvišala obrestne mere ali pa jih preprosto dlje časa ohranjala višje, tvega zlom gospodarstva, ki je odvisno od poceni denarja. Ameriška centralna banka se je tako znašla v začaranem krogu. Govorjenje o zvišanju obrestne mere je vprašljivo, saj so centralni bankirji so omejeni v svojih zmožnostih zaradi ogromne dolžniške črne luknje. Morebitni dvig obrestne mere bi najverjetneje močno vplival na dolžniško črno luknjo in samo upajo lahko, da to ne bi uničilo gospodarstva ali pa lahko dolžniško črno luknjo nahranijo z nižjimi obrestnimi merami in višjo inflacijo. Kaj naj torej stori Ameriška centralna banka? Tukaj ni dobre izbire. Toda zgodovinsko gledano se ameriška centralna banka, ko pride do kritične točke, odloči za inflacijo.
Nazaj