Nas čaka propad klirinških hiš?
Klirinška hiša je finančna institucija, ustanovljena za lažjo izmenjavo plačil, vrednostnih papirjev ali izvedenih transakcij. Klirinška hiša stoji med dvema klirinškima podjetjema, njen namen pa je zmanjšati tveganje, da družba članica ne bi izpolnila svojih obveznosti poravnave poslov. Promet in finančne poravnave skozi klirinške hiše teče v bilijardah dolarjev, zato bi njihov propad pomenil propad finančnega sistema kot ga poznamo danes. Nekateri kliringi so tako postali ključni za finančne sisteme, kar pomeni, da bi njihov neuspeh lahko škodoval finančni stabilnosti, razen če jih je mogoče stabilizirati ali "rešiti". Zato Odbor za finančno stabilnost zahteva, da so na voljo ustrezni viri in orodja za likvidnost, pokrivanje izgub in dokapitalizacijo, da se ohrani kontinuiteta kritičnih funkcij klirinškega posrednika. Med viri in orodji med katerimi morajo izbirati regulatorji so obveznice za reševanje s sredstvi upnikov, ki jih izdajo klirinški operaterji in se lahko odpišejo za kritje izgub, skladi za reševanje, dokapitalizacija med reševanjem in lastniški kapital pri prednostnih delnicah. Regulatorji bodo morali javno povedati, katera orodja so izbrali in v nekaterih državah bo morda treba zato spremeniti ali celo uvesti zakone, ki bodo regulatorjem omogočili dostop do izbranih orodij. Gospodarstva G20 so se zavezala k uporabi regulativnih priporočil Odbora za finančno stabilnost.
Nazaj