Dolžniška kriza bo izbruhnila v evroobmočju
Čeprav je ameriški javni dolg ogromen (40 bilijonov dolarjev), bo naslednja velika dolžniška kriza najverjetneje prišla iz evroobmočja, ker so tu nefinancirane obveznosti (predvsem pokojnine in zdravstvo) še bistveno večje in bolj nevarne kot v ZDA. Uradni dolg evroobmočja (Maastricht), močno podcenjuje pravo stanje saj neto nefinancirane pokojninske obveznosti znašajo okoli 150 % bruto domačega proizvoda, celotna vsota vseh obljubljenih pokojnin pa celo 371 % bruto domačega proizvoda. Evropa se je znašla v stanju popolnega fiskalnega zanikanja: nobena večja država ni pripravljena zmanjšati javne porabe ali omejiti prihodnjih obveznosti. Francoske državne obveznice so zdaj dražje (višji donos) od italijanskih, kar kaže na vse večje nezaupanje vlagateljev. Evropski suvereni dolg od leta 2021 daje negativne realne donose, zato vlagatelji izgubljajo apetit. Analitiki opozarjajo, da smo dosegli vse tri skrajne meje: fiskalno, ekonomsko in inflacijsko in da dodatna javna poraba samo še poslabšuje stagnacijo, inflacijo in uničuje srednji razred. Svetovna rasprodaja obveznic ni začasna in trgi vlagateljem sporočajo, da centralne banke ne bodo več skrivale fiskalne neodgovornosti vlad. Združene države Amerike imajo trenutno še prednost zaradi dolarja kot svetovne rezervne valuta in državnih zakladnih menic, ki se še vedno uvrščajo med glavno "varno" premoženje za centralne banke, Evropa pa se bo kmalu znašla na preizkušnji.
Nazaj