Demografija krepi recesijo
Populacija v državah na levi strani grafa se hitro stara, kar državam onemogoča stopnjo rasti, ki bi bila potrebna za to, da bi zmanjševale zadolžitev ali zgolj plačevale obresti na dolg po tržnih obrestnih merah. Zato vlade in centralne banke v nameri, da ohranjajo »normalnost«, z denarno politiko (manipulacijo) zadržujejo rast cen plemenitih kovin in se izmikajo neizogibni prilagoditvi. Zelo zanimivi so podatki iz Združenih držav Amerike, druge ekonomije na svetu, ki primerjajo porast ameriške populacije z ustvarjenimi novimi delovnimi mesti.
Med leti 1952 do 2000 je bila rast populacije za 66 odstotkov višja od ustvarjenih novih delovnih mest, med leti 2000 do 2007 je bila rast populacije višja za 30 odstotkov, med leti 2007 do 2014 pa za 17 odstotkov. Da demografija v Ameriki lahko povzroči večjo gospodarsko recesijo od tiste med Veliko depresijo (1929-1934) pove podatek, da so vse starostne kategorije zaposlenih že dosegle vrh zaposljivosti. Populacija med 25. in 34. letom starosti je vrh zaposljivosti dosegla leta 1989, populacija med 35. in 44. letom starosti leta 1999 ter populacija med 45. in 54. letom starosti leta 2007. Lansko leto se je vrhu zaposljivosti pridružila še populacija tistih, ki so starejši od 55 let. Demografska ura je neizprosna in tudi zaradi nje recesiji še ni videti konca.