Kitajska je v težavah
Pazljivejši analitiki bodo hitro opazili, da je kitajski indeks, ki meri spremembe cen blaga s strani proizvajalcev (CPPP), že 18 let v upadanju, še posebej pa je ta padec prepoznaven v zadnjih štirih letih. Kitajska se namreč spopada s presežki proizvodnih zmogljivosti, kar znižuje prihodke in dobičke in s tem posledično tudi cene lastniških vrednostnih papirjev. Deflacija pritiska na njihovo valuto (yuan) in Kitajsko postavlja v slabši položaj v primerjavi z ostalimi azijskimi proizvajalci. Poleg tega se je aktivnost svetovnega gospodarstva s finančno krizo leta 2008 zelo upočasnila. Svetovno gospodarstvo tako po letu 2009 ne more več sprejeti naraščajoče ponudbe kitajskih proizvodov.
Posledično je upadel izvoz, tovarne so se znašle v prostem teku in obremenjene z dolgom, katerega največji del je padel na pleča bank v lasti države. Te pa seveda kotirajo na borzi v Šanghaju. Da bi rešili trenutne strukturne probleme in poskušali ponovno zagnati ekonomijo, bi po mnenju najboljšega analitika kitajskega gospodarstva, Kitajska potrebovala okoli 5,7 bilijona ameriških dolarjev oziroma 37,5 bilijonov yuanov svežega denarja!