Plaz negativnih obrestnih mer
Po podatkih investicijske banke Jefferies se v Nemčiji trguje z okoli 70 odstotki obveznic, ki imajo negativno obrestno mero. V Italiji se trguje z okoli 50 odstotki takih obveznic. Celo v Španiji, ki je bila še pred nekaj leti v zelo težki finančni situaciji se v 17 odstotkih trguje z obveznicami, ki imajo negativno obrestno mero. Vse se je začelo z uvedbo kvantitativnega popuščanja s strani Evropske centralne banke (ECB) in uvedbo negativne obrestne mere pri 10-letnih švicarskih državnih obveznicah. Posledično se je sprožil plaz negativnih obrestnih mer na trgu evropskih državnih obveznic. V lovu za navidezno »varno« naložbo, so vlagatelji zanemarili previdnost in se kolektivno odločili, da so vladam celo pripravljeni plačati za privilegij, da jim lahko posodijo denar!? Zakaj so v tem finančnem okolju negativne obrestne mere tako zaskrbljujoče?
Ker je naraščajoče povpraševanje v svetovnem gospodarstvu še vedno in skoraj v celoti odvisno od naraščanja javnih dolgov. Finančna kriza leta 2008 je bila sprožena z namenom, da enkrat za zmeraj izniči kreditni balon, a se to ni zgodilo in javno zadolževanje se je nadaljevalo tam, kjer so z zadolževanjem prenehala gospodinjstva in podjetja. Pri širjenju kreditiranja pa so glavno vlogo odigrali trgi v razvoju. Opozorila finančne krize leta 2008 so bila tako večinoma preslišana zato se bližamo novemu, neprijetnemu razvoju finančnih dogodkov. Le ugibamo lahko, kaj bo sledilo…