Razprodaja ameriškega dolga
Rusija ga je v mesecu maju letošnjega leta zmanjšala na vsega 14,9 milijard ameriških dolarjev. Postavljata se dve zanimivi vprašanji: zakaj je Rusija odprodala ameriški dolg in kaj je naredila z denarjem, ki ga je dobila od te prodaje? V ruski centralni banki so pojasnili, da je njihova odločitev posledica »sistematične ocene vseh vrst tveganj, vključno s finančnimi, gospodarskimi in geopolitičnimi«. Kam je šel denar od kupnine je razvidno iz podatkov o nakupu zlata, ki ga Rusija redno kupuje na mesečni bazi že 39 mesecev zapored in v deležu zlata v njihovih deviznih rezervah, ki je na najvišjem nivoju v zadnjih dveh desetletjih!
Geopolitični konflikti in napetosti v mednarodni trgovini so k podobnim korakom vzpodbudile tudi Turčijo, ki je v pol leta skoraj prepolovila vrednost svojega lastništva v ameriškem dolgu in Nemčijo, ki je svojo udeležbo v ameriškem državnem dolgu zmanjšala za 9 %. Največji imetnik ameriškega dolga je tako Ameriška centralna banka (2,463 bilijona), sledita ji Kitajska (1,184 bilijona $) in Japonska (1,061 bilijona $). Še en dokaz več, da je mednarodno zaup